Človeštvo opazuje in razlaga navidezno gibanje Sonca, Lune, planetov in zvezd že tisočletja in si je na osnovi periodičnosti tega gibanja izdelalo koledarje, s katerimi bi čim natančneje napovedalo čas pomembnih letnih dogodkov, npr. poplav Nila v starem Egiptu. Čutila so človeku ves čas zavajala, da miruje Zemlja in da vsa druga nebesna telesa krožijo okrog nje. Razen tega so ljudje na splošno mislili, da je Zemlja ploščata in ne okrogla. Nič čudnega, da se je moderna astronomija s pravimi pogledi na gibanje Zemlje, Sonca ter drugih planetov in zvezd do galaksij razvila šele v zadnjih stoletjih, razmeroma pozno glede na večtisočletna astronomska opazovanja. Za to je bil potreben velikanski miselni premik v glavah učenjakov, podobno kot za sprejetje Newtonovih zakonov gibanja, pozneje pa še manj naravno intuitivnih spoznanj in teorij.
Oglejmo si na kratko nekaj zanimivih misli starogrških učenjakov na področju astronomije, med katerimi so nekatere zadele resnico, druge pa ne. Glede na to, da takrat ni bilo na voljo toliko tehnike, da bi neposredno potrdili veljavnost mnogih trditev (marsikdaj temelječih na estetskih in vrednostnih merilih!), lahko ob pravilnih izjavah pravzaprav občudujemo intuicijo avtorjev.
ZNANJE IN DELO
Anaksimen je bil verjetno v mladosti Anaksimandrov učenec ali prijatelj. Bil je predstavnik jonske filozofske šole. Za načelo stvari kot splošno praosnovo vsega obstoječega je vzel zrak , iz katerega z razredčevanjem in zgoščevanjem nastajajo vse stvari. Zrak mu je bil tudi načelo življenja. Zrak je neskončen in se neprestano giblje. Z razredčevanjem nastaja ogenj, z zgoščevanjem pa veter, oblaki, voda in zemlja. Z nadaljnjim spajanjem nastajajo zapletenejša telesa.
Opazil je povezavo med agregatnim stanjem in temperaturo. Po njemu je razredčevanje enako segrevanju in zgoščevanje hlajenju. Učil je da je duša sestavljena iz zraka. Zanj je bil kozmološki razvoj periodičen kot pri Anaksimandru. Kakor se je pri načelu stvari odločil za neki empirično znan element se je na ta način vrnil nazaj od Anaksimandra k Talesu.
V astronomiji je ponovno zastopal staro učenje, da je Zemlja valjasta plošča, ki jo drži zrak (pri Talesu pa voda). Prvi je jasno ločeval planeteod zvezd. Zatrjeval je, da je mavrica naravni pojav in ne nekaj nadstvarnega.
Aristotelov premislek, argument, zakaj bi naj Zemlja mirovala.
Geocentrični in heliocentrični sistem (spodaj).
ASTRONOMIJA-
je najstarejša med vsemi znanostmi
znanstvene razlage so izpodrivale verske razlage o moči božanstven nad življenjem človeka
astrologija in astronomija do 17. stoletja nista bili ločeni
Astronomíja je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlagozunajzemeljskih pojavov v Vesolju. Ukvarja se z nebesnimi telesi, tematsko pa je razdeljena na Osončje, njegove planete, spremljevalce planetov, naravne satelite , na zvezde, na galaksije . Posebno poglavje predstavlja teoretična astronomija, ki zajema povezovanje znanih dejstev o nebesnih telesih v skladno oblikovane fizikalne modele in matematične enačbe. Ukvarja se tudi z modeliranjem simulacij razvoja posameznih teles, kar nam daje bodisi vpogled na razvoj na primer našega planeta Zemlje, ali prikazuje in odraža pojave, ki spremljajo razvoj zvezde.
ZAČETKI
Tales iz Mileta – napove Sončev mr
Aristotelj – Zemlja okrogl
Hiparh – razvrstitev zvezd glede na sijmagnitud
Eratosten – izračuna premer Zemlje
Ptolemaj – geocentrični siste
Galileo Galilei- prvi teleskop
Sir Issac Newton-Gravitacijski zako
Albert Einstein- Relativnostna teorij
Stephen Hawking-Teorija o razvoju vesolj
